Rehabilitacija
Za koga
Dolgotrajna rehabilitacija je namenjena odraslim osebam s PMP, nad 18 let, ki ne potrebujejo 24-urne oskrbe oz. bolnišnične rehabilitacije in živijo v domačem okolju, blizu (oz. v regiji) našega centra. Namenjena je vsem osebam s PMP, ki niso sposobne vključevanja v pridobitno delo ter za vsakodnevno življenje in nego potrebujejo pomoč tretje osebe in prilagojeno okolje. Obravnava je nadaljevanje rehabilitacije iz postakutne faze bolnišničnega okolja v doživljenjsko obdobje in je usmerjena v skupnost.Gre za aktiven proces učenja, ki uporabnika usmeri v pridobivanje znanja in zmožnosti, potrebnih za optimalno telesno, psihološko in socialno delovanje s ciljem zmanjšati vpliv oviranosti, in mu pomagati, da doseže želeno in/ali maksimalno stopnjo samostojnosti in sodelovanja v družbi.
Proces rehabilitacije
Rehabilitacije osebe s PMP ne smemo obravnavati kot enkraten dogodek, ampak kot neprekinjen in celosten proces, ki bo uravnaval spreminjajoče se potrebe nje same in njenih svojcev.
Da bi dobili najboljše možne rezultate, morajo izvajalci storitev in skrbniki upoštevati dosleden pristop, kar zahteva usklajevanje in enotno delovanje.
V rehabilitaciji mora biti poudarek na intenzivnem in stopnjevanem ponavljanju določenih aktivnosti.
Dolgotrajna rehabilitacija je integriran, kontinuiran in celosten pristop socialno zdravstvene oskrbe oz. storitev, ki se izvaja interdisciplinarno.
Postrehabilitacijska kriza
Osebe s PMP v celotnem poteku zdravljenja izražajo različne rehabilitacijske potenciale, hkrati pa zelo variabilne in celovite potrebe po interdisciplinarni obravnavi (Grabljevec, 2014). Pogosto v procesu akutne in postakutne rehabilitacije različno uspešno okrevajo. Po zaključeni zdravstveni rehabilitaciji obstaja možnost, da sledi nagel upad, zaradi česar se ujamejo v spiralo depresije, obupa in samomorilnih misli. Glavni razlog za postrehabilitacijsko krizo (ang. »the post-rehab slump«) je pogosto psihične narave, velikokrat se to poslabšanje pojavi prav v trenutku boljšega uvida v lastno stanje.
Prevzemanje odgovrnosti v rehabilitaciji
Strokovni delavci vodijo in usmerjajo uporabnika s PMP, da v največji možni meri prevzame lastno odgovornost za izide skozi proces rehabilitacije.
Pozitivna zavezanost k rehabilitaciji
Osebi s PMP je treba pomagati razumeti, da bo pozitivna zavezanost k rehabilitaciji povečala rezultate. To je jasen cilj, in še pomembneje je, da se običajno opazi napredek, ki je posledica trdega dela (Vešligaj-Damiš idr., 2014).
Oseba s PMP se pozitivno zaveže, da bo v procesu rehabilitacije aktivno sodelovala, saj bo le tako možen njegov napredek.
Nevroplastičnost možganov
Plastičnost oz. nevroplastičnost je vseživljenjska zmožnost možganov, da na podlagi novih izkušenj prerazporejajo živčne poti. Nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo. Gre za proces ponovnega učenja. Številne študije potrjujejo, da je funkcionalno okrevanje večje, če osebe v rehabilitaciji uporabljajo poškodovane ude, če v terapevtsko rehabilitacijskih programih intenzivno vadijo s številnimi ponovitvami in če se zahtevnost nalog postopoma zvišuje. Poudarek je na intenzivnem in stopnjevanem ponavljanju določenih aktivnosti. Največji vpliv na plastičnost ima okolje. Strokovni delavci v procesu rehabilitacije in pri individualnem načrtovanju rehabilitacije uporabljajo spoznanja nevroplastičnosti možganov, v kar je aktivno vključen tudi uporabnik.
Kombinirane obravnave in edukacija za pravilen pristop
Kombinirane obravnave
V Centru Naprej se pri individualnih obravnavah strokovni delavci dopolnjujemo in sodelujemo z namenom narediti obravnavo čim bolj kompleksno in prilagojeno uporabniku. Za tako obravnavo se odločimo takrat, ko samo en strokovni delavec ne more nuditi optimalne kakovostne obravnave. Najpogosteje je tovrstno sodelovanje vsakodnevno, saj gre za multidisciplinaren tim, ki se medsebojno dopolnjuje in tesno sodeluje.
Tudi v programih, ki se izvajajo v zunanjem okolju, se različni strokovni delavci dopolnjujemo, tako da je nabiranje zelišč kombinirano npr. z nordijsko hojo.
Edukacija sodelavcev in svojcev
Na novo pridobljena znanja, ki nastanejo s sodelovanjem uporabnika in strokovnega delavca, prenašamo na sodelavce in svojce, da bi učinek terapije čim dlje trajal in se prenašal tudi v domače okolje. Na ta način postajajo uporabniki vedno bolj samostojni, zaupajo sami vase in se lažje znajdejo v neznani situaciji.
Sodelavce usposobimo za pravilne pristope, npr., kako mora uporabnik sedeti, pravilen transfer uporabnika, biti poravnan, v kateri višini naj bodo roke, kako ustrezno komunicirati z uporabniki, jih usmerjati in voditi v različnih aktivnosti, kako oblikovati ustrezne meje in pričakovanja uporabnikov, ipd. Vse to se izvaja z namenom preprečiti nezaželene posledice, kot so slabe drže, kokontrakcije, kontrakture, prehitra utrujenost, kratkostične reakcije v obliki verbalnih ali fizičnih izbruhov, ipd.
Skupni programi
Center Naprej ima dve delovni enoti – delovna enota Maribor in delovna enota Murska Sobota. Vsak enota deluje samostojno s svojim programom, urniki, hišnim redom, itd. Kljub samostojnosti pa sta enoti povezani s skupnimi programi in vsebinami, s katerimi se dopolnjujeta, bogatita in izmenjujeta na različnih nivojih:
- strokovno povezovanje med zaposlenimi (usklajevanje strokovnih vsebin, pristopov, izmenjava znanj, interna izobraževanja, ipd.)
- povezovanje v projektnem delu
- sodelovanje med uporabniki – ti programi uporabnikom nudijo večjo vključenost v družabno življenje in širšo socialno okolje. Uporabniki se družijo na izletih, piknikih, zimovanjih, letovanjih in ob različnih prireditvah kot so novoletna srečanja, športni dnevi, pustovanja. Uporabniki imajo možnost spoznati delo in ljudi v drugi enoti.
S številnimi skupnimi programi se vključujemo v širšo socialno okolje in na ta način postajamo bolj prepoznavni za širšo javnost.